Problemi, ki pestijo obrtnike, so se v času razvoja obrtništva bistveno spremenili. Če so se včasih obrtniki ukvarjali s problemom pomanjkanja repromateriala, osnovnih sredstev, rezervnih delov, različnega trgovskega blaga in če so velik problem predstavljale točno določene kvote in vrste blaga, ki ga je bilo možno uvoziti ter nakup deviz, so danes problemi povsem drugačni.
Zgodovina združevanja
OBRTNO DRUŠTVO TRBOVLJE
Za obrtnike nasploh, tako tudi v Trbovljah, je bilo značilno, da so se vedno radi družili, bodisi po čisti stanovski plati, kakor tudi po družabni in še kakšni. To je bilo znano že vsa leta odkar so se obrtniki pojavili kot posebna veja domačega gospodarstva – krajevnega in občinskega.
Tesneje so se začeli povezovati v drugi polovici 19. stoletja v raznih oblikah. Z nastankom nove države SHS, kasneje Jugoslavije, pa se na temelju zakonskih predpisov začeli povezovati v obrtniška društva. Do ustanovitve društva je prišlo v Trbovljah prva leta po končani I. svetovni vojni.
Političnemu okraju Laško, kamor so spadale Trbovlje v času kraljevine Jugoslavije, so bila predložena v potrditev prva Pravila Obrtnega društva trga Trbovlje dne 21. novembra 1924. Že l. 1925 je prišlo do prve spremembe oz. dopolnitve društvenih pravil. Glede na to, da je v tistih letih spadal Hrastnik v okvir občine Trbovlje, se je s to spremembo društvenih pravil, spremenil tudi naziv društva. Odtlej se je društvo imenovalo »Obrtno društvo Trbovlje-Hrastnik-Dol v Trbovljah« s sedežem v Trbovljah. Sprememba je bila odobrena 27. avgusta 1925.
Dne 6. avgusta 1930 je bilo treba pravila društva znova dopolniti na temelju odloka banske uprave Dravske banovine. Dodatek k pravilom je bil potrjen 11. novembra 1931 na banski upravi.
Nadaljnja dopolnitev oz. sprememba društvenih pravil je bila potrjena s strani banske uprave Dravske banovine, dne 22. aprila 1933. V tem času je bil predsednik društva Ivan Berger, tajnik pa Podrenik iz Hrastnika.
Namen ustanovitve Obrtnega društva v Trbovljah je bil od vsega začetka ta, da kot stanovska organizacija skrbi za strokovno in splošno izobrazbo obrtnega stanu, da zastopa in pospešuje stanovske koristi, pravice obrtnega stanu in da deluje za dvig gospodarskega blagostanja obrtnikov, hkrati pa želi biti med članstvom pospeševalec družabnosti. Zlasti pa je bil namen društva gojiti kulturno in gospodarsko udejstvovanje obrtnikov. Da bi ta namen dosegli so prirejali aktualna predavanja, strokovne tečaje, gojili družabnost, ustanavljali, vzdrževali in podpirali naprave namenjene vzgoji in razvedrilu obrtnega naraščaja, vzdrževali obrtniško knjižnico in čitalnico, podpirali strokovne tečaje in strokovne šole, prirejali zborovanja, izlete in veselice, ustanavljali podporne in nezgodne sklade ter organizirali poučne tečaje in sestanke članstva v zvezi s pravnim položajem obrtnikov ter davčnimi obveznostmi. Da bi lahko krili stroške v zvezi s svojimi aktivnostmi, so ustanovili svoj sklad, v katerega so se stekale članarina, prispevki za pravnega zastopnika ( za tega pa le prostovoljno), dohodki od društvenih pristojbin, naprav in prireditev, darila in prostovoljni podporni prispevki. Član društva je bil lahko le tisti, ki je imel od oblasti potrjeno oz. odobreno obrtno dovoljenje. O sprejemu v članstvo je odločal društveni odbor. Člani so bili redni, podporni, častni in ustanovni. Med obveznostmi društvenih članov je bilo posebno pomembno določilo, da je član dolžan varovati stanovsko enotnost, slogo in vzajemnost v obrambo obrtnih pravic in koristi.
Občni zbori Obrtnega društva so običajno potekali v dvorani gostilne Ane Forte na Vodah.
Obrtno društvo Trbovlje-Hrastnik-Dol v Trbovljah je bilo med obema vojnama tj. med I. in II., zelo pomembna stanovska in gospodarska organizacija, ki je pomembno vplivala tako na razvoj obrtništva na področju Trbovelj in Hrastnika, kakor tudi na razvoj gospodarstva, kulture, športa, družabnosti in razvedrila pa tudi karitativne ter socialne dejavnosti v obeh krajih.
Društvo pa je prenehalo obstajati z nemško okupacijo naših krajev v aprilu 1941. V času svojega obstoja je opravilo pomembno delo in je v dobršni meri opravljalo funkcijo kakršno ima sedaj Območna obrtno-podjetniška zbornica Trbovlje.
ZDRUŽEVANJE PO 2. SVETOVNI VOJNI
Po vojni so se nadaljevale težnje po organiziranem združevanju obrtnikov. Tako je bilo 7. decembra 1969 v Ljubljani ustanovljena Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, ki je postavila temelje obrtniški organizaciji do današnjih dni.
Od leta 1979, ko je bil sprejet novi obrtni zakon, je postalo članstvo v obrtni zbornici obvezno, organizacija pa je dobila položaj splošnega združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Pridobivati je začela podobo in pristojnosti, kot so jo poznale močne obrtne zbornice v tujini.
Zveza je delovala deset let, nato pa se je preobrazila v Zvezo obrtnih združenj Slovenije, le-ta pa leta 1991 v Obrtno zbornico Slovenije z območnimi enotami po vsej Sloveniji. S spremembo obrtnega zakona decembra 2007 je organizacija dobila nove pristojnosti in svoje ime spremenila v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, območne enote pa v območne obrtno-podjetniške zbornice. Ena izmed 62-tih je Območna obrtno-podjetniška zbornica Trbovlje.
V Zasavju smo bili med zadnjimi, kjer so obrtniki ustanovili svoje združenje in še to za široko področje od Radeč do Litije, saj je bilo obrtnikov malo.
Ustanovni občni zbor združenja obrtnikov za Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litijo in Radeče je bil na nedeljo, 28. februarja 1971 v Delavskem domu v Zagorju in se je imenovalo Združenje zasavskih zasebnih obrtnikov.
Zasavsko združenje v začetku ni imelo redno zaposlenega tajnika, zaradi vedno večjega števila obrtnikov pa so leta 1975 zaposlili Ano Umek. Novi obrtni zakon leta 1979 (tega leta sta združenje zapustila Radeče in Litija), ki je predpisoval obvezno članstvo v združenju, je izredno povečal obseg dela, ki ga je na mestu tajnice kot nova delovna moč opravljala Joža Klemen vse od leta 1986. Tega leta pa so se ustanovila tri samostojna občinska združenja za Hrastnik, za Trbovlje in za Zagorje. Klemenova je tajniška dela za trboveljsko združenje opravljala vse do upokojitve leta 1991, ko jo je nasledila Doroteja Urbanija. Na delovnem mestu sekretarke je še danes.
Problemi, ki pestijo obrtnike, so se v času razvoja obrtništva bistveno spremenili. Če so se včasih obrtniki ukvarjali s problemom pomanjkanja repromateriala, osnovnih sredstev, rezervnih delov, različnega trgovskega blaga in če so velik problem predstavljale točno določene kvote in vrste blaga, ki ga je bilo možno uvoziti ter nakup deviz, so danes problemi povsem drugačni. Finančna nedisciplina in pravni nered sta največja problema. Seveda so tudi druge stvari, ki povzročajo nemalo problemov kot npr.: delovna zakonodaja in odpuščanje delavcev, način obračuna prispevkov, sistem davka in uveljavljanja olajšav, šušmarstvo in še in še. Prav gotovo pa bi bili na druge probleme bolj odporni, če bi delovala pravna in finančna disciplina.
